V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorska), ki skupaj tvorijo devet vinorodnih okolišev. Laški rizling visoke kakovosti gojijo skorajda po vseh vinorodnih območjih, še posebej razširjen pa je v Podravju – lahko rečemo, da je ena izmed najbolj razširjenih belih sort vina pri nas.
Laški rizling sicer izvira iz francoske pokrajine Champagne, ki je svetovno znana pridelovalka vin, pozneje pa se je razširil po svetu in tako danes to sorto trte gojijo v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem ter v Sloveniji (seveda ima v vsaki državi svoje ime, tako da ga nikjer ne boste našli točno pod slovenskim imenom!).
Trta za svojo rast potrebuje zares rodovitna tla in odlično lego z obilo sonca. Odporna je na skorajda vse bolezni, poleg tega pa obilno in redno rodi – sicer gre za dokaj pozno sorto, kar pomeni, da v slabih letih ne more dobro obroditi, a vendar tudi v teh letih daje visoko kakovostno vino. Ob zelo dobrih letnikih pa dosega naravnost zavidljivo kakovost. Trta je odporna proti zimski pozebi in ni nagnjena h gnitju.
Grozd laškega rizlinga boste prepoznali po valjasti obliki, je majhen do srednje velik in na pogled zelo zbit. Velikokrat se zgodi, da ima grozd zraven še prigrozd. Jagode laškega rizlinga so majhne, okrogle ter zelene ali zeleno-rjave barve. Na mestih, kjer so bile izpostavljene soncu imajo rjave lise.
Vino se prav tako kot trta imenuje laški rizling in se odlično poda k nežnim sortam mesa in morskim jedem, jeste pa ga lahko tudi ob hladnih predjedeh. Ima dokaj visoko stopnjo kisline, kar pomeni, da je odličen za staranje, ima pa nekoliko nižjo stopnjo vsebnosti alkohola – kar je tudi dobra novica, kajne? Pogosto ga dodajajo v mešana vina, recimo v cviček, sicer pa je laški rizling primeren tudi za vina posebne kakovosti, kot so pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino ali suhi jagodni izbor.